Raste v zmernih področjih Evrope ter Azije, pa tudi v Himalaji in vzhodni Sibiriji in severni Ameriki. Je grmičasto zelišče, ki zraste do 60 cm visoko, z zelenimi listi in drobnimi, bledo vijoličnimi cvetovi. Na veliko se jo uporablja v zobnih pastah in ustnih vodicah.

Mirta je manjše drevo ali večji grm z mnogo vejami, majhnimi ozkimi listi in cvetovi, ki rodijo črne jagode. Cvetovi in listi imajo značilen vonj. Zgodovinsko se najprej pojavi v stari Grčiji, posvečena Afroditi – boginji ljubezni in lepote.

Muškatna kadulja je dve – ali večletnica nižje rasti, zraste do en meter  in ima velike, kosmate liste ter drobne modro vijolične cvetove, ki rastejo na pokončnem steblu. Angleška beseda Clary Sage izhaja iz latinskega izraza za čistost, najbrž zato, ker so to zelišče uporabljali za čiščenje sluzi iz oči. V šestnajstem stoletju so jo v Angliji tudi uporabljali namesto hmelja za varjenje piva.

Muškatni orešek pravzaprav ni orešek, temveč koščica v sadežu, podobnemu marelici ali breskvi. Je tudi ena naravnih arom v Cocacoli. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 20m in ima goste liste ter majhne bledo rumene cvetove. Izhaja iz otokov Molucca (Indonezija), uspeva pa tudi v Penengu, Javi in Šrilanki. Indijci so ga uporabljali za prebavne težave, Egipčani za balzamiranje in Italijani v času kuge.

Klinčevec je zimzeleno drevo izvira iz otočja Maluku v Indoneziji. Lahko zraste do 14 metrov, listi so svetleče zeleni in zelo dišeči. Vijolične popke poberejo, preden se odprejo in jih sušijo, da postanejo rjave barve. V 16. in 17. stoletju so skupaj z muškatnim oreščkom veljali za najbolj dragoceno začimbo na svetu. Pred stoletji so jih na Kitajskem uporabljali za osvežitev daha, v srednjem veku pa so jih prinesli tudi v Evropo in jih uporabljali za konzerviranje hrane in za odišavljanje.

Imenuje se tudi nemška kamilica ali prava kamilica. Če olje dalj časa stoji, se lahko v njem tvorijo kristali modre barve. To je azulen, ki se naravno izloča iz olja in deluje protivnetno. Rastlina je enoletnica in zraste do 60 cm. Cveti od maja do avgusta, vonj njenih številnih cvetov pa spominja na jabolka. Egipčani so jo zelo cenili, bila je rastlina, posvečena soncu podnevi zaradi zdravilnih sposobnosti proti vročini, in luni ponoči zaradi svojega hladilnega učinka.

Olje nerolija so odkrili v 17. Stoletju. Imenuje se po Anni Marii de la Tremoille, princese iz Nerole (Italija), ki ga je prva upodabljala za odišavljanje svojih rokavic in kopeli. Zelo cenjeno je bilo v starih Benetkah, saj so ga uporabljali proti kugi in vročini.

Origano je grmičasto zelišče, ki zraste do največ 1 metra, ima temno zelene ovalne liste in rožnato bele cvetove. Doma je iz Evrope, sedaj pa se goji v številnih državah po svetu. Nekateri ga zamenjujejo z majaronom, saj sta v sorodu in imata tudi podobno latinsko ime. Omenjajo ga že 5000 let stari spisi, naredila naj bi ga boginja Venera in Afrodita naj bi ga zelo rada uporabljala. Še pred Grki pa so o njegovih zdravilnih lastnostih pisali Feničani in Asirci. Sicer pa se veliko uporablja v sredozemski, še posebej Italijanski kuhinji in je nepogrešljiva začimba za pizzo.

Pačuli je zelo dišeče zelišče z mehkimi listi. Zraste do 1 metra višine in oddaja zanimiv vonj, ki je značilen za pačuli, če podrgnemo liste. Barva eteričnega olja pa je odvisna od načina destilacije – če uporabljajo posodo iz nerjavečega jekla, bo svetle, če železno, pa temnejše barve. V industriji parfumov je značilno, da se vonj pačulija ojača s staranjem in je zato starano olje bolj cenjeno od sveže pripravljenega.

Palisander je zimzeleno drevo, ki zraste do 30m in najbolj uspeva v Južni Ameriki, še posebej v Brazilskem deževnem gozdu. Ima rdečerjavo lubje in les, ki je trd in se uporablja za izdalavo stilnega pohištva, inštrumentov, šahovskih figur, japonskih jedilnih paličic, ornamentov itd. Izdelki iz njegovega lesa ohranijo svoj značilen sladek vonj še dolga leta. V Braziliji je zaščiten, ta ko da morajo pridelovalci za vsako posekano drevo posaditi novega, kar ohranja naravno ravnovesje.

Pelargonija je trajnica s kosmatimi listi, ki jo pogosto vidimo kot okras okenskih polic ali v živih mejah. Intenziven vonj cvetov in listov je odličen tudi za odganjanje komarjev. Izhaja iz južne Afrike, v 17 stoletju pa je prek severnih afriških dežel prišla v sredozemske države in se hitro razširila po Evropi.

Petitgrain se uporablja že od 18. stoletja v parfumeriji in kozmetiki, najdemo pa ga tudi kot naravno aromo v pijačah in živilih. Njegovo ime pomeni “malo zrno” in je nastalo v davnih časih, ko so za pridobivanje tega olja uporabljali zelo drobne, nezrele sadeže pomarančevca. Sedaj se zanj uporabljajo listi iste rastline. Pomarančevec je zelo popularno drevo za izdelavo eteričnih olj, saj iz njega pridobivamo kar tri različna olja: Pomaranče iz lupin sadežev, Neroli iz cvetov ter Petitgrain iz listov.

Je enoletna rastlina iz družine marjetic. Najpogosteje jo najdemo v srednji Evropi, kjer raste na nižjih nadmorskih višinah in dobro odcednih tleh. Bila je sveta rastlina v starem Egiptu, posvečena bogu sonca Ra in visoko cenjena že 4000 let.

Rožmarin je zimzelen grm s številnimi vejami, pepelnato sivim lubjem in usnjatimi, debelimi ozkimi listi, ki so zgoraj zeleni, na spodnji strani pa beli. Ker najbolje uspeva v bližini morja, njegovo ime pomeni Rosa z morja. Rožmarinove vejice so tradicionalno zažigali v bolnišnicah, da so očistili zrak, stari Rimljani pa so ga uporabljali kot kadilo.

Sandalovina je zimzeleno drevo, ki raste kot parazit – svoje korenine zarije v druga drevesa in zraste do 9 metrov visoko.  Traja do 60 ali celo 80 let, da je drevo povsem dozorelo in takrat je najboljše za pridelavo olja. Sandalovino še posebej častijo v hinduizmu, kjer velja za sveto drevo in se uporablja pri svečanostih, rojstvih, porokah,…

Sivka je zimzelena grmičasta rastlina, ki zraste do 1 metra in ima bledo zelene, ozke liste ter številne drobne vijolično modre cvetove. Sivka dobro uspeva na suhih področjih in izvira iz zahodnega Sredozemlja. Rimljani in Benediktinski menihi pa so jo ponesli še v ostale evropske dežele.