Čajevec je manjše drevo ali grm z ozkimi listi, zraste lahko do 7 metrov visoko. Uspeva na močvirnatih tleh, sedaj pa ga marsikje gojijo v plantažah. Je zelo trpežno drevo, za pridelavo olja jih obrežejo vsaki dve leti. Olje čajevca so že davno uporabljali avstralski Aborigini, dolgo pa se uporablja tudi v aromaterapiji. Tako je cenjeno, da so bili med drugo svetovno vojno nabiralci čajevca oproščeni služenja vojaščine, dokler se ni pridelalo dovolj eteričnega olja. Vsak vojak in mornar ga je nato dobil kot del nujne opreme, da so si lahko pomagali pri inficiranih ranah in tropskih boleznih.

Ta zimzeleni iglavec zraste do 40 metrov visoko in ima na vrhu ploščato krošnjo. Lubje je rdeče rjave barve, drevo ima oranžno rumene cvetove in špičaste rjave storže, goste sivo zelene iglice pa rastejo v parih. Vonj eteričnega olja borovih iglic pogosto upodablja vonj severnih gozdov. Že zelo dolgo se uporablja v savnah ali parnih kopelih ter kot dodatek oljem za masažo mišic.

Brin je manjše grmičasto drevo, ki zraste od 1 do 10 metrov v višino in uspeva visoko, 2500 do 4700 m nadmorske višine v Himalajskem gorovju. Jagode oberejo enkrat letno ter jih posušijo in zmeljejo pred destilacijo. Dobro uspeva tudi v Evropi. V tradicionalni Indijski medicini so ga uporabljali zunanje za blaženje revmatičnih bolečin, proti izpadanju las, kot pomoč pri zaustavljanju krvavitev ter za nego površinskih ran.

Čajevec je manjše drevo ali grm z ozkimi listi, zraste lahko do 7 metrov visoko. Uspeva na močvirnatih tleh, sedaj pa ga marsikje gojijo v plantažah. Je zelo trpežno drevo, za pridelavo olja jih obrežejo vsaki dve leti. Olje čajevca so že davno uporabljali avstralski Aborigini, dolgo pa se uporablja tudi v aromaterapiji. Tako je cenjeno, da so bili med drugo svetovno vojno nabiralci čajevca oproščeni služenja vojaščine, dokler se ni pridelalo dovolj eteričnega olja. Vsak vojak in mornar ga je nato dobil kot del nujne opreme, da so si lahko pomagali pri inficiranih ranah in tropskih boleznih.

Cimet je zimzeleno drevo, doma iz Kitajske in Vietnama, v zadnjem času pa ga gojijo tudi marsikje drugje po svetu. Ima svetleče zelene liste in majhne bele cvetove z ovalnimi vijoličnimi jagodami. Že 2000 let pred našim štetjem so ga na Kitajskem uporabljali v medicini za različne težave v trebušnem predelu, Egipčani so z njim masirali noge in pomagali pri prevelikem izločanju žolča. Dodajali so ga kuhanemu vinu, ljubezenskim napojem ter ga uporabljali kot pomirjevalo med rojevanjem.

Cipresa je zelo visoko in vitko drevo iz družine iglavcev, zraste do 30 m visoko. Prihaja iz vzhodnih dežel, zdaj pa jo zelo pogosto srečamo v Sredozemlju. Je zimzeleno drevo z drobnimi iglicami temno zelene barve. Njen les je zelo trpežen in že Feničani in Krečani so ga uporabljali za gradnjo hiš, Grki so iz njega rezljali kipe in Egipčani so ga uporabljali za sarkofage. Latinsko ime Sempervirens izhaja iz enake grške besede, ki pomeni večno življenje.

Vrtnica velja za kraljico rož in se goji v številnih državah po svetu. Je simbol ljubezni, nežnosti, ženskosti in lepote. Rosa Centifolia je grm, ki zrase do 1,5m v višino in ima rožnate dišeče cvetove z veliko cvetnimi listi. Najpogosteje se uporablja prav za izdelavo dišav. Na svetu obstaja 250 vrst vrtnic in več kot 10.000 hibridnih različic. A le tri vrste se najpogosteje uporabljajo za pridobivanje eteričnega olja.

Jasmin je zimzelen grm z omamno dišečimi belimi cvetovi zvezdaste oblike, ki zraste do 10 metrov. Pravijo mu tudi kralj med rožami, je ena najbolj znanih rastlin, ki se uporablja zaradi vonja. Izhaja iz Azije in Afrike, v 17. stoletju pa je prispel v Evropo in kmalu postal osnova za vse parfume. Jasminovi cvetovi so izjemno občutljivi, še vedno jih obirajo ročno in hitro obdelajo po starodavnih metodah, da ohranijo svoje lastnosti.

Je visok iglavec, ki živi dolgo. Že v daljni zgodovini so ji rekli zdravilec iz gozdov ter jo uporabljali pri mišičnih bolečinah in zaradi izboljšanja pri težavah z dihanjem. Jelka je tudi nepogrešljiva v prazničnem času, ko jo prinesemo v hišo in okrasimo, o njej je navdušeno pisal Shakespeare in znana je tudi pravljica o jelki, ki jo je spisal Hans Christian Andersen. Že naše babice pa so spomladi pripravljale sirup iz jelkinih (ali smrekovih) vršičkov, ki so jih zmešale s sladkorjem, da se je izločilo zdravilno olje, ki pomaga pri kašlju.

Kajeput je smolnato zimzeleno drevo, bližnji sorodnik čajevca in niaoulija. Na Filipinih mu pravijo “močvirski čajevec”. Zraste do 25 metrov visoko, ima belkasto lubje, ki na otip spominja na papir. Doma je v Maleziji, Indiji in Avstraliji, veliko pa raste tudi na Filipinih ter bližnjih otokih.

Muškatna kadulja je dve – ali večletnica nižje rasti, zraste do en meter  in ima velike, kosmate liste ter drobne modro vijolične cvetove, ki rastejo na pokončnem steblu. Angleška beseda Clary Sage izhaja iz latinskega izraza za čistost, najbrž zato, ker so to zelišče uporabljali za čiščenje sluzi iz oči. V šestnajstem stoletju so jo v Angliji tudi uporabljali namesto hmelja za varjenje piva.

Muškatni orešek pravzaprav ni orešek, temveč koščica v sadežu, podobnemu marelici ali breskvi. Je tudi ena naravnih arom v Cocacoli. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 20m in ima goste liste ter majhne bledo rumene cvetove. Izhaja iz otokov Molucca (Indonezija), uspeva pa tudi v Penengu, Javi in Šrilanki. Indijci so ga uporabljali za prebavne težave, Egipčani za balzamiranje in Italijani v času kuge.

Klinčevec je zimzeleno drevo izvira iz otočja Maluku v Indoneziji. Lahko zraste do 14 metrov, listi so svetleče zeleni in zelo dišeči. Vijolične popke poberejo, preden se odprejo in jih sušijo, da postanejo rjave barve. V 16. in 17. stoletju so skupaj z muškatnim oreščkom veljali za najbolj dragoceno začimbo na svetu. Pred stoletji so jih na Kitajskem uporabljali za osvežitev daha, v srednjem veku pa so jih prinesli tudi v Evropo in jih uporabljali za konzerviranje hrane in za odišavljanje.

Imenuje se tudi nemška kamilica ali prava kamilica. Če olje dalj časa stoji, se lahko v njem tvorijo kristali modre barve. To je azulen, ki se naravno izloča iz olja in deluje protivnetno. Rastlina je enoletnica in zraste do 60 cm. Cveti od maja do avgusta, vonj njenih številnih cvetov pa spominja na jabolka. Egipčani so jo zelo cenili, bila je rastlina, posvečena soncu podnevi zaradi zdravilnih sposobnosti proti vročini, in luni ponoči zaradi svojega hladilnega učinka.

Olje nerolija so odkrili v 17. Stoletju. Imenuje se po Anni Marii de la Tremoille, princese iz Nerole (Italija), ki ga je prva upodabljala za odišavljanje svojih rokavic in kopeli. Zelo cenjeno je bilo v starih Benetkah, saj so ga uporabljali proti kugi in vročini.

Origano je grmičasto zelišče, ki zraste do največ 1 metra, ima temno zelene ovalne liste in rožnato bele cvetove. Doma je iz Evrope, sedaj pa se goji v številnih državah po svetu. Nekateri ga zamenjujejo z majaronom, saj sta v sorodu in imata tudi podobno latinsko ime. Omenjajo ga že 5000 let stari spisi, naredila naj bi ga boginja Venera in Afrodita naj bi ga zelo rada uporabljala. Še pred Grki pa so o njegovih zdravilnih lastnostih pisali Feničani in Asirci. Sicer pa se veliko uporablja v sredozemski, še posebej Italijanski kuhinji in je nepogrešljiva začimba za pizzo.