Origano je grmičasto zelišče, ki zraste do največ 1 metra, ima temno zelene ovalne liste in rožnato bele cvetove. Doma je iz Evrope, sedaj pa se goji v številnih državah po svetu. Nekateri ga zamenjujejo z majaronom, saj sta v sorodu in imata tudi podobno latinsko ime. Omenjajo ga že 5000 let stari spisi, naredila naj bi ga boginja Venera in Afrodita naj bi ga zelo rada uporabljala. Še pred Grki pa so o njegovih zdravilnih lastnostih pisali Feničani in Asirci. Sicer pa se veliko uporablja v sredozemski, še posebej Italijanski kuhinji in je nepogrešljiva začimba za pizzo.

 Timijan je starodavno zelišče, ki so ga za zdravljenje uporabljali Grki, Egipčani in Rimljani. Je zimzelena trajnica, ki zraste do 45 cm, je grmičaste oblike in ima veliko drobnih, ovalnih, dišečih listov. Cveti belo ali svetlo vijolično. Njegovo ime izhaja iz grške besede “thymos”, ki pomeni dišava in se je uporabljal kot kadilo pri Grkih, pri Egipčanih pa za balzamiranje. V srednjem veku so ga dajali vitezom na turnirjih za pogum, svežega pa so postavili v sodne dvorane, da bi odgnali bolezni.

Ta zimzeleni iglavec zraste do 40 metrov visoko in ima na vrhu ploščato krošnjo. Lubje je rdeče rjave barve, drevo ima oranžno rumene cvetove in špičaste rjave storže, goste sivo zelene iglice pa rastejo v parih. Vonj eteričnega olja borovih iglic pogosto upodablja vonj severnih gozdov. Že zelo dolgo se uporablja v savnah ali parnih kopelih ter kot dodatek oljem za masažo mišic.

Cimet je zimzeleno drevo, doma iz Kitajske in Vietnama, v zadnjem času pa ga gojijo tudi marsikje drugje po svetu. Ima svetleče zelene liste in majhne bele cvetove z ovalnimi vijoličnimi jagodami. Že 2000 let pred našim štetjem so ga na Kitajskem uporabljali v medicini za različne težave v trebušnem predelu, Egipčani so z njim masirali noge in pomagali pri prevelikem izločanju žolča. Dodajali so ga kuhanemu vinu, ljubezenskim napojem ter ga uporabljali kot pomirjevalo med rojevanjem.

Klinčevec je zimzeleno drevo izvira iz otočja Maluku v Indoneziji. Lahko zraste do 14 metrov, listi so svetleče zeleni in zelo dišeči. Vijolične popke poberejo, preden se odprejo in jih sušijo, da postanejo rjave barve. V 16. in 17. stoletju so skupaj z muškatnim oreščkom veljali za najbolj dragoceno začimbo na svetu. Pred stoletji so jih na Kitajskem uporabljali za osvežitev daha, v srednjem veku pa so jih prinesli tudi v Evropo in jih uporabljali za konzerviranje hrane in za odišavljanje.

Rožmarin je zimzelen grm s številnimi vejami, pepelnato sivim lubjem in usnjatimi, debelimi ozkimi listi, ki so zgoraj zeleni, na spodnji strani pa beli. Ker najbolje uspeva v bližini morja, njegovo ime pomeni Rosa z morja. Rožmarinove vejice so tradicionalno zažigali v bolnišnicah, da so očistili zrak, stari Rimljani pa so ga uporabljali kot kadilo.

Muškatni orešek pravzaprav ni orešek, temveč koščica v sadežu, podobnemu marelici ali breskvi. Je tudi ena naravnih arom v Cocacoli. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 20m in ima goste liste ter majhne bledo rumene cvetove. Izhaja iz otokov Molucca (Indonezija), uspeva pa tudi v Penengu, Javi in Šrilanki. Indijci so ga uporabljali za prebavne težave, Egipčani za balzamiranje in Italijani v času kuge.

Olje nerolija so odkrili v 17. Stoletju. Imenuje se po Anni Marii de la Tremoille, princese iz Nerole (Italija), ki ga je prva upodabljala za odišavljanje svojih rokavic in kopeli. Zelo cenjeno je bilo v starih Benetkah, saj so ga uporabljali proti kugi in vročini.

Ylang ylang se imenuje tudi roža rož. Je tropsko drevo, ki zraste do 20 metrov visoko in ima velike, dišeče, nežne rožnate ali rumene cvetove. Rumeni cvetovi naj bi bili najboljše kvalitete. Tisti, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, pravijo, da kogar vonj olja zelo pritegne, temu bo tudi najbolje odgovarjalo. V Indoneziji s cvetovi ylang ylanga posujejo posteljo mladoporočencev, da bi ustvarili erotično vzdušje in umirili živčnost.

Čajevec je manjše drevo ali grm z ozkimi listi, zraste lahko do 7 metrov visoko. Uspeva na močvirnatih tleh, sedaj pa ga marsikje gojijo v plantažah. Je zelo trpežno drevo, za pridelavo olja jih obrežejo vsaki dve leti. Olje čajevca so že davno uporabljali avstralski Aborigini, dolgo pa se uporablja tudi v aromaterapiji. Tako je cenjeno, da so bili med drugo svetovno vojno nabiralci čajevca oproščeni služenja vojaščine, dokler se ni pridelalo dovolj eteričnega olja. Vsak vojak in mornar ga je nato dobil kot del nujne opreme, da so si lahko pomagali pri inficiranih ranah in tropskih boleznih.

Brin je manjše grmičasto drevo, ki zraste od 1 do 10 metrov v višino in uspeva visoko, 2500 do 4700 m nadmorske višine v Himalajskem gorovju. Jagode oberejo enkrat letno ter jih posušijo in zmeljejo pred destilacijo. Dobro uspeva tudi v Evropi. V tradicionalni Indijski medicini so ga uporabljali zunanje za blaženje revmatičnih bolečin, proti izpadanju las, kot pomoč pri zaustavljanju krvavitev ter za nego površinskih ran.

Kajeput je smolnato zimzeleno drevo, bližnji sorodnik čajevca in niaoulija. Na Filipinih mu pravijo “močvirski čajevec”. Zraste do 25 metrov visoko, ima belkasto lubje, ki na otip spominja na papir. Doma je v Maleziji, Indiji in Avstraliji, veliko pa raste tudi na Filipinih ter bližnjih otokih.

Žajbelj je trajnica, zimzelen grmiček, ki najbolje uspeva v Sredozemlju. Ima podolgovate, zašiljene sivo zelene liste in vijolične cvetove. Latinsko ime izhaja iz besede “Salvere”, kar pomeni rešiti, njegovo drugo ime je tudi “rastlina, ki reši in zdravi”. Stoletja ga že pridelujejo za uporabo v kuhinji in kot domače zdravilo. Arabci so ga uporabljali za čiščenje zob. V zgodovinskih časih so ga uporabljali za ohranjanje hrane, da se ni pokvarila.

Palisander je zimzeleno drevo, ki zraste do 30m in najbolj uspeva v Južni Ameriki, še posebej v Brazilskem deževnem gozdu. Ima rdečerjavo lubje in les, ki je trd in se uporablja za izdalavo stilnega pohištva, inštrumentov, šahovskih figur, japonskih jedilnih paličic, ornamentov itd. Izdelki iz njegovega lesa ohranijo svoj značilen sladek vonj še dolga leta. V Braziliji je zaščiten, ta ko da morajo pridelovalci za vsako posekano drevo posaditi novega, kar ohranja naravno ravnovesje.

Majaron je nizka košata trajnica, ki zraste to 60 cm visoko. Ima kosmata stebla, majhne temno zelene liste in majhne sivo-bele do vijolične cvetove. Največ ga gojijo kot začimbo in je bližnji sorodnik origana. Uporablja se v provansalskih mešanicah začimb in veliko v mediteranski kuhinji. Njegovo latinsko ime izhaja iz grške besede orosganos, ki pomeni veselje z gora. Včasih so ga dajali mladoporočencem kot amulet za srečo.

Muškatna kadulja je dve – ali večletnica nižje rasti, zraste do en meter  in ima velike, kosmate liste ter drobne modro vijolične cvetove, ki rastejo na pokončnem steblu. Angleška beseda Clary Sage izhaja iz latinskega izraza za čistost, najbrž zato, ker so to zelišče uporabljali za čiščenje sluzi iz oči. V šestnajstem stoletju so jo v Angliji tudi uporabljali namesto hmelja za varjenje piva.