Je izvrstno za mehčanje kože, ima lahko teksturo ter ne pušča mastnega občutka, saj se kmalu vpije.

Hladno stisnjeno iz semen granatnih jabolk. Ima zlato, temnejšo rumeno barvo ter rahel, sadni vonj. V kožo se lepo vpija.

Olje je hladno stisnjeno iz oluščenih surovih mandljev. Je zlato rumene barve in je skoraj brez vonja. V kožo se vpija s hitrostjo, idealno za masaže.

Pridobljeno iz semen cvetoče rastline navadni rumenik (žafranika). Je zlato rumene barve ter ima blag, prijeten vonj, ki nekoliko spominja na arašide. Primerno je za normalno do suho kožo.

Za sijočo kožo in pomoč pri različnih težavah. Negovalno in vlažilno, odlično olje za nego obraza, telesa ali las.

Hladno stisnjeno iz ricinovih semen. Brez Hexana. Je gostejše olje, svetlo rumene barve in je skoraj brez vonja. Prodira globoko v kožo, na površini pa pusti zaščitni sloj, ki varuje pred slabimi vplivi okolja.

Olje je hladno stisnjeno iz sezamovih semen. Je svetle barve ter ima značilen vonj po sezamovih semenih in spominja na oreške. V kožo se lepo vpija in naredi kožo mehko ter navlaženo.

Hladno stisnjeno is semen šipkovih sadežev. To je bogato olje zlato redeče barve. Je izjemno kvalitetno, saj je stisnjeno iz ekološkega šipka. V kožo se hitro vpije in ne pušča mastnega občutka, povrne vlago in naredi zaščitni sloj na koži.

Hladno stisnjeno iz svetlinovih semen. Je srednje rumene barve in ima lahek, sladek vonj.

Nežno maslo, ki se omehča ob stiku s kožo in je zelo lepo mazljivo. Je bledo rumene barve in ima čudovit, eksotičen, sadno sladek vonj.

Ekološko maslo, ročno pripravljeno z ljubeznijo, za mehko kožo kjerkoli na telesu.

Drevo balzama je doma v Južni Ameriki. Ime Tolu je dobilo po starodavnem mestu ob Karibskem morju. Zraste do 35 m visoko, naredi bele cvetove in stroke krilatih semen. Zaradi sladkega okusa ga pogosto uporabljajo pri izdelavi sirupov proti kašlju, pijač, bombonov in žvečilnh gumijev. V Južni Ameriki pa so ga tradicionalno uporabljali pri prehladu in pljučnih obolenjih, glavobolu, revmatizmu, čirih, ranah in ginekoloških obolenjih.

Bazilika je enoletno zelišče, ki zraste v obliki grma 20-50 cm visoko. Ima značilne ovalne, na koncu zašiljene liste. Izvira iz Indije, kjer se goji že 5000 let, zelo veliko pa se uporablja v Italijanski kuhinji. Ime izhaja iz grške besede basileus, kar pomeni kralj in jo mnogi kuharji tudi imajo za kralja začimb.

Drevo benzoin je doma iz Jave, Sumatre in Tajske, zraste pa do 8 metrov visoko. V deblo vrežejo enakomerne zareze, nakar iz njega priteče sivkast mleček. Na zraku se posuši in strdi, nato ga poberejo z dreves. Benzoin je eno klasičnih sestavin za kadila, v starih civilizacijah so ga uporabljali za zaplinjevanje. Pogosto so ga tudi uporabljali pri težavah z dihali.

Drevo bergamotke je doma iz jugovzhodne Azije, dobro pa uspeva tudi v severnih deželah Afrike in Sredozemlju, še posebej priljubljena je v Italiji. Zraste lahko do 4 metre visoko, ima zvezdaste cvetove in gladke liste. Sadeži spominjajo na križanca med pomarančo in grenivko in so hruškaste oblike. Zrastejo zeleni in dozorijo v rumeno bravo.

Ta zimzeleni iglavec zraste do 40 metrov visoko in ima na vrhu ploščato krošnjo. Lubje je rdeče rjave barve, drevo ima oranžno rumene cvetove in špičaste rjave storže, goste sivo zelene iglice pa rastejo v parih. Vonj eteričnega olja borovih iglic pogosto upodablja vonj severnih gozdov. Že zelo dolgo se uporablja v savnah ali parnih kopelih ter kot dodatek oljem za masažo mišic.