Bosvelija je poznana tudi kot Frankincense ali Olibanum. Je skrivenčeno, a zelo trpežno drevo s številnimi ovalnimi listi in belimi ali bledo rožnatimi cvetovi. Zarežejo mu v lubje in iz nega priteče lepljiva, močno dišeča smola, ki se na zraku strdi in iz nje nato pridobijo olje. Izhaja iz države Oman na Srednjem Vzhodu, goji pa se tudi v Egiptu. Olje je zelo cenjeno v industriji parfumov in v aromaterapiji. Stari Egipčani so ga uporabljali za daritev bogovom in kot pomlajevalno masko za obraz. Uporabljali so ga tudi kot kadilo za bolnike, da bi iz njih pregnali zle duhove.

Brin je manjše grmičasto drevo, ki zraste od 1 do 10 metrov v višino in uspeva visoko, 2500 do 4700 m nadmorske višine v Himalajskem gorovju. Jagode oberejo enkrat letno ter jih posušijo in zmeljejo pred destilacijo. Dobro uspeva tudi v Evropi. V tradicionalni Indijski medicini so ga uporabljali zunanje za blaženje revmatičnih bolečin, proti izpadanju las, kot pomoč pri zaustavljanju krvavitev ter za nego površinskih ran.

Čajevec je manjše drevo ali grm z ozkimi listi, zraste lahko do 7 metrov visoko. Uspeva na močvirnatih tleh, sedaj pa ga marsikje gojijo v plantažah. Je zelo trpežno drevo, za pridelavo olja jih obrežejo vsaki dve leti. Olje čajevca so že davno uporabljali avstralski Aborigini, dolgo pa se uporablja tudi v aromaterapiji. Tako je cenjeno, da so bili med drugo svetovno vojno nabiralci čajevca oproščeni služenja vojaščine, dokler se ni pridelalo dovolj eteričnega olja. Vsak vojak in mornar ga je nato dobil kot del nujne opreme, da so si lahko pomagali pri inficiranih ranah in tropskih boleznih.

Cimet je zimzeleno drevo, doma iz Kitajske in Vietnama, v zadnjem času pa ga gojijo tudi marsikje drugje po svetu. Ima svetleče zelene liste in majhne bele cvetove z ovalnimi vijoličnimi jagodami. Že 2000 let pred našim štetjem so ga na Kitajskem uporabljali v medicini za različne težave v trebušnem predelu, Egipčani so z njim masirali noge in pomagali pri prevelikem izločanju žolča. Dodajali so ga kuhanemu vinu, ljubezenskim napojem ter ga uporabljali kot pomirjevalo med rojevanjem.

Cipresa je zelo visoko in vitko drevo iz družine iglavcev, zraste do 30 m visoko. Prihaja iz vzhodnih dežel, zdaj pa jo zelo pogosto srečamo v Sredozemlju. Je zimzeleno drevo z drobnimi iglicami temno zelene barve. Njen les je zelo trpežen in že Feničani in Krečani so ga uporabljali za gradnjo hiš, Grki so iz njega rezljali kipe in Egipčani so ga uporabljali za sarkofage. Latinsko ime Sempervirens izhaja iz enake grške besede, ki pomeni večno življenje.

Vrtnica velja za kraljico rož in se goji v številnih državah po svetu. Je simbol ljubezni, nežnosti, ženskosti in lepote. Rosa Centifolia je grm, ki zrase do 1,5m v višino in ima rožnate dišeče cvetove z veliko cvetnimi listi. Najpogosteje se uporablja prav za izdelavo dišav. Na svetu obstaja 250 vrst vrtnic in več kot 10.000 hibridnih različic. A le tri vrste se najpogosteje uporabljajo za pridobivanje eteričnega olja.

Drevo evkaliptusa je veličasten listavec, ki zrase do 90 m visoko. Mlada drevesa imajo ovalne, modro zelene liste, odrasla drevesa pa imajo bolj ozke in dolge, rumenkaste liste, kremno bele cvetove in bledo sivo lubje. Drevo izhaja iz Avstralije, v Španiji pa so njegov les uporabljali za gradnjo.

Drevo grenivke izhaja iz Azije, zdaj pa ga gojijo in pridelujejo v ZDA, Braziliji, Izraelu, Sredozemlju in nekaterih evropskih državah. Drevo zraste do 10 metrov, ima veliko vej in liste s sijočim leskom ter velike, bledo rumene sadeže kislo grenkega okusa. Različica je rožnata grenivka, ki se razlikuje po barvi sadežev in bolj sladkem okusu.

Himalajska cedra je visoko, zimzeleno drevo, ki zraste do 50 m visoko. Pogosto jo najdemo na strmih pobočjih Himalajskega gorovja v Indiji, Pakistanu in Afganistanu. Imenujejo jo tudi Tibetanska cedra. Že stari Egipčani so uporabljali njeno olje, največ za mumificiranje posmrtnih ostankov, pa tudi v kozmetiki in kot parfum.

Ingver je trajnica, ki zraste do enega metra visoko, uporabljamo pa njegovo korenino, ki se razvije v značilne gomoljaste odebelitve, s katerimi ga lahko razmnožujemo. Tradicionalno se uporablja tudi kot afrodiziak in proti občutkom tesnobe in depresije. Izvira iz Indije in se tam ter na Kitajskem uporablja že skoraj 5000 let. Razširil se je po Aziji in Evropi in imel v srednjeveških časih izredno visoko ceno. Je prva orientalska začimba, ki se je začela gojiti v Ameriki in se nato uvažala v Evropo.

Jasmin je zimzelen grm z omamno dišečimi belimi cvetovi zvezdaste oblike, ki zraste do 10 metrov. Pravijo mu tudi kralj med rožami, je ena najbolj znanih rastlin, ki se uporablja zaradi vonja. Izhaja iz Azije in Afrike, v 17. stoletju pa je prispel v Evropo in kmalu postal osnova za vse parfume. Jasminovi cvetovi so izjemno občutljivi, še vedno jih obirajo ročno in hitro obdelajo po starodavnih metodah, da ohranijo svoje lastnosti.

Je visok iglavec, ki živi dolgo. Že v daljni zgodovini so ji rekli zdravilec iz gozdov ter jo uporabljali pri mišičnih bolečinah in zaradi izboljšanja pri težavah z dihanjem. Jelka je tudi nepogrešljiva v prazničnem času, ko jo prinesemo v hišo in okrasimo, o njej je navdušeno pisal Shakespeare in znana je tudi pravljica o jelki, ki jo je spisal Hans Christian Andersen. Že naše babice pa so spomladi pripravljale sirup iz jelkinih (ali smrekovih) vršičkov, ki so jih zmešale s sladkorjem, da se je izločilo zdravilno olje, ki pomaga pri kašlju.

Kajeput je smolnato zimzeleno drevo, bližnji sorodnik čajevca in niaoulija. Na Filipinih mu pravijo “močvirski čajevec”. Zraste do 25 metrov visoko, ima belkasto lubje, ki na otip spominja na papir. Doma je v Maleziji, Indiji in Avstraliji, veliko pa raste tudi na Filipinih ter bližnjih otokih.

Poznamo ga tudi pod imenom suhocvetnica. Laški smilj je grmiček, ki zraste do 40 cm, s sivozelenimi stebli in dlakavimi listi ter z značilnimi, majhnimi rumenimi cvetovi. Pri nas raste na krasu, sicer pa po vsem Sredozemlju, Italiji, Franciji, Severni Afriki,…. Cveti od julija do avgusta in se uporablja tudi kot čaj ali začimba. Tradicionalno se uporablja kot diuretik (odvaja odvečno vodo iz telesa), proti bolečinam, za čiščenje jeter, uravnavanje holesterola, razstrupljanje celega organizma, proti alergijam in pri kožnih težavah.

Limeta je manjše zimzeleno drevo z belimi cvetovi, ostrimi trni in kislimi sadeži, ki po obliki spominjajo na limone. Sadeži so zelene barve tako zunaj kot znotraj. Uspeva v toplih krajih, še posebej v Italiji, Indiji in južni Ameriki. V starih časih so limete pogosto uživali mornarji na dolgih potovanjih, da bi se zaščitili pred skorbutom, ker vsebujejo veliko vitamina C. Limeto uporabljajo za dodajanje arome v proizvodnji pijač, kot je kola ter v parfumeriji.

Limona je bila včasih majhen, trnov zimzelen grm, doma iz Indije. Sedaj je razširjena po vsej južni Evropi, Kaliforniji in toplejših državah ZDA. Sadeži limon so bili dobro poznani v Evropi že v srednjem veku, Rimljani in Grki so jo zelo spoštovali zaradi njenih zdravilnih lastnosti. Njeno eterično olje pa je postalo izredno znano, ko so ga Britanci učinkovito uporabljali proti težavam zaradi skorbuta.