Drevo balzama je doma v Južni Ameriki. Ime Tolu je dobilo po starodavnem mestu ob Karibskem morju. Zraste do 35 m visoko, naredi bele cvetove in stroke krilatih semen. Zaradi sladkega okusa ga pogosto uporabljajo pri izdelavi sirupov proti kašlju, pijač, bombonov in žvečilnh gumijev. V Južni Ameriki pa so ga tradicionalno uporabljali pri prehladu in pljučnih obolenjih, glavobolu, revmatizmu, čirih, ranah in ginekoloških obolenjih.

Drevo benzoin je doma iz Jave, Sumatre in Tajske, zraste pa do 8 metrov visoko. V deblo vrežejo enakomerne zareze, nakar iz njega priteče sivkast mleček. Na zraku se posuši in strdi, nato ga poberejo z dreves. Benzoin je eno klasičnih sestavin za kadila, v starih civilizacijah so ga uporabljali za zaplinjevanje. Pogosto so ga tudi uporabljali pri težavah z dihali.

Cimet je zimzeleno drevo, doma iz Kitajske in Vietnama, v zadnjem času pa ga gojijo tudi marsikje drugje po svetu. Ima svetleče zelene liste in majhne bele cvetove z ovalnimi vijoličnimi jagodami. Že 2000 let pred našim štetjem so ga na Kitajskem uporabljali v medicini za različne težave v trebušnem predelu, Egipčani so z njim masirali noge in pomagali pri prevelikem izločanju žolča. Dodajali so ga kuhanemu vinu, ljubezenskim napojem ter ga uporabljali kot pomirjevalo med rojevanjem.

Vrtnica velja za kraljico rož in se goji v številnih državah po svetu. Je simbol ljubezni, nežnosti, ženskosti in lepote. Rosa Centifolia je grm, ki zrase do 1,5m v višino in ima rožnate dišeče cvetove z veliko cvetnimi listi. Najpogosteje se uporablja prav za izdelavo dišav. Na svetu obstaja 250 vrst vrtnic in več kot 10.000 hibridnih različic. A le tri vrste se najpogosteje uporabljajo za pridobivanje eteričnega olja.

Ingver je trajnica, ki zraste do enega metra visoko, uporabljamo pa njegovo korenino, ki se razvije v značilne gomoljaste odebelitve, s katerimi ga lahko razmnožujemo. Tradicionalno se uporablja tudi kot afrodiziak in proti občutkom tesnobe in depresije. Izvira iz Indije in se tam ter na Kitajskem uporablja že skoraj 5000 let. Razširil se je po Aziji in Evropi in imel v srednjeveških časih izredno visoko ceno. Je prva orientalska začimba, ki se je začela gojiti v Ameriki in se nato uvažala v Evropo.

Poznamo ga tudi pod imenom suhocvetnica. Laški smilj je grmiček, ki zraste do 40 cm, s sivozelenimi stebli in dlakavimi listi ter z značilnimi, majhnimi rumenimi cvetovi. Pri nas raste na krasu, sicer pa po vsem Sredozemlju, Italiji, Franciji, Severni Afriki,…. Cveti od julija do avgusta in se uporablja tudi kot čaj ali začimba. Tradicionalno se uporablja kot diuretik (odvaja odvečno vodo iz telesa), proti bolečinam, za čiščenje jeter, uravnavanje holesterola, razstrupljanje celega organizma, proti alergijam in pri kožnih težavah.

Muškatni orešek pravzaprav ni orešek, temveč koščica v sadežu, podobnemu marelici ali breskvi. Je tudi ena naravnih arom v Cocacoli. Je zimzeleno drevo, ki zraste do 20m in ima goste liste ter majhne bledo rumene cvetove. Izhaja iz otokov Molucca (Indonezija), uspeva pa tudi v Penengu, Javi in Šrilanki. Indijci so ga uporabljali za prebavne težave, Egipčani za balzamiranje in Italijani v času kuge.

Klinčevec je zimzeleno drevo izvira iz otočja Maluku v Indoneziji. Lahko zraste do 14 metrov, listi so svetleče zeleni in zelo dišeči. Vijolične popke poberejo, preden se odprejo in jih sušijo, da postanejo rjave barve. V 16. in 17. stoletju so skupaj z muškatnim oreščkom veljali za najbolj dragoceno začimbo na svetu. Pred stoletji so jih na Kitajskem uporabljali za osvežitev daha, v srednjem veku pa so jih prinesli tudi v Evropo in jih uporabljali za konzerviranje hrane in za odišavljanje.

Imenuje se tudi nemška kamilica ali prava kamilica. Če olje dalj časa stoji, se lahko v njem tvorijo kristali modre barve. To je azulen, ki se naravno izloča iz olja in deluje protivnetno. Rastlina je enoletnica in zraste do 60 cm. Cveti od maja do avgusta, vonj njenih številnih cvetov pa spominja na jabolka. Egipčani so jo zelo cenili, bila je rastlina, posvečena soncu podnevi zaradi zdravilnih sposobnosti proti vročini, in luni ponoči zaradi svojega hladilnega učinka.

Sandalovina je zimzeleno drevo, ki raste kot parazit – svoje korenine zarije v druga drevesa in zraste do 9 metrov visoko. Ima rjavo sivo deblo in številne tanke veje, usnjate liste in rožnato vijolične cvetove. Traja do 60 ali celo 80 let, da je drevo povsem dozorelo in takrat je najboljše za pridelavo olja. Sandalovino še posebej častijo v hinduizmu, kjer velja za sveto drevo in se uporablja pri svečanostih, rojstvih, porokah,…
Že pred 4000 leti so ga poznali v Indiji, Egiptu, Grčiji in Rimu. Mnogi templji so bili zgrajeni prav iz sandalovine. Sedaj se uporablja le za destilacijo olja, drevesu pa med sekanjem vej pustijo 30 let, da si opomore.

Vanilija je plezalka, ki zraste do 25 m visoko in najbolje uspeva v Mexicu in sosednih državah. Ima globoke, dišeče, trobentaste cvetove, ki jih v naravi oprašujejo kolibriji, kadar jo gojijo, pa jih ročno oprašujejo. Obirajo še zelene stroke, ki jih fermentirajo in posušijo, da dobijo temno rjave, močno dišeče vanilijeve stroke.

Žajbelj je trajnica, zimzelen grmiček, ki najbolje uspeva v Sredozemlju. Ima podolgovate, zašiljene sivo zelene liste in vijolične cvetove. Latinsko ime izhaja iz besede “Salvere”, kar pomeni rešiti, njegovo drugo ime je tudi “rastlina, ki reši in zdravi”. Stoletja ga že pridelujejo za uporabo v kuhinji in kot domače zdravilo. Arabci so ga uporabljali za čiščenje zob. V zgodovinskih časih so ga uporabljali za ohranjanje hrane, da se ni pokvarila.

Piment je zimzeleno drevo, ki izvira iz Indije, raste pa tudi v Južni Ameriki ter zrase do 10m v višino. Ko je staro tri leta, začne roditi jagode, ki vsebujejo po dve zeleni semeni v obliki ledvice, ki postanejo črna, ko je sadež zrel. Pimentu v tujini rečejo tudi allspice, njegov vonj spominja na mešanico klinčkov, brinovih jagod, cimeta in popra ter se veliko uporablja v indijski, pa tudi mediteranski kuhinji.